Okrogla miza: Duh mrtvih medijev v avdio/vizualni kulturi
Četrtek, 24. 9. 2025 ob 14.00 / Vetrinjski dvor, velika dvorana
Koncept “mrtvih medijev” Brucea Sterlinga to idejo zasidra v nečem bistveno bolj intenzivnem in ključnem za avdiovizualno kulturo, kot so zgolj propadle tehnologije ali formati in naprave, ki danes veljajo za nostalgične kuriozitete. “Obstaja razlika med tem prijetnim premišljevanjem o tehnološko vzvišenem in dejanskim koherentnim razumevanjem življenja in smrti medijev,” navaja v svojem slavnem manifestu iz leta 1995. Posvetimo se slednjemu ob pomoči treh izjemnih ustvarjalcev na področju avdiovizualnih umetnosti - Thomasa Renoldnerja (Avstrija), Filipa Kovčina (Poljska) in Claudie Munksgaard-Palmqvist (Danska). Ker v središču njihovih eksperimentalnih del stojijo gibanje, svetloba in montaža (temeljni gradniki filma), bo razprava odpirala vprašanje, kaj ostane bistveno, ko tehnologije prestajajo preobrazbe, zaradi katerih nekateri mediji postanejo nezaželeni in/ali pozabljeni.
Renoldnerjevo raziskovanje stroboskopskih diskov Simona von Stampferja se vrača k samim izvorom animacije in izumu iluzije gibanja. Proučevanje interferenčne fotografije Gabriela Lippmanna, ki se ga loteva Filip Kovčin, svetlobo na novo osmišlja kot osnovni material za ustvarjanje podob, in ne zgolj kot sredstvo reprezentacije. Praksa Claudie Munksgaard-Palmqvist na področju eksperimentalne montaže in najdenih posnetkov pa raziskuje, kako se pomen rojeva skozi spajanje, povezovanje in odsotnost. Preplet teh pogledov vabi k širšemu razmisleku o več medsebojno povezanih temah: surovem materialu, vlogi montaže, naravi izumov in pravem pomenu medijske arheologije.
Pogovor bo moderirala Olga Bobrowska.
Panelists:
Thomas Renoldner
Od leta 1976 deluje kot umetnik samouk na področjih grafike, glasbe, filma in instalacij. Med letoma 1979 in 1983 je v Innsbrucku študiral psihologijo in pedagogiko; v tamkajšnjem kulturnem centru KOMM je v tem času organiziral produkcije eksperimentalnega gledališča in glasbe ter dva filmska festivala. Svoje kulturne in umetniške dejavnosti je med letoma 1983 in 1987 nadaljeval v Salzburgu, kjer je poleg novih filmov, glasbe in performansov ustvaril tudi instalacijo Filmplastik (Filmska skulptura), ki je združevala tri različne projekcije na formatu Super-8. Od leta 1989 do 1994 je študiral eksperimentalno oblikovanje pri Marii Lassnig (kasneje pri Christianu L. Atterseeju) na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju, pri čemer je večinoma deloval v Studiu za eksperimentalno animacijo pod vodstvom Huberta Sieleckija. Po vodenju številnih delavnic in poučevanju animacije na več avstrijskih šolah je prevzel vodenje Laboratorija za animacijo na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, kjer je med letoma 2005 in 2025 poučeval številne talente na področju animiranega filma. Je režiser več filmov, med katerimi so tudi večkrat nagrajeni Sončno popoldne (2012), NE VEM KAJ (2019) in Stampferjeve sanje (2024). Deluje kot raziskovalec, ustanovitelj in sorežiser festivala BAAF (Best Austrian Animation Festival) ter soustanovitelj in vodja selekcije mednarodnega tekmovalnega programa Animation Avantgarde na filmskem festivalu VIENNA SHORTS.
Claudia Munksgaard-Palmqvist
je danska ustvarjalka eksperimentalnih filmov in animatorka. Z delom filmske ustvarjalke, animatorke, festivalske selektorice, kinooperaterke, soustvarjalke neprofitnega kina in pedagoginje si prizadeva eksperimentalni film približati širšemu občinstvu in spodbujati razprave o tem, kako gledamo na eksperimentalne filme. Strast do eksperimentalne animacije jo je leta 2017 odpeljala z Danske na študij animacije na University College Volda na Norveškem, kjer je diplomirala. Njen diplomski film Film najden je bil prikazan po vsem svetu, tako na festivalih animiranega filma kot v širših filmskih kategorijah. Ljubezen do filma ostaja rdeča nit, ki povezuje njene službe in projekte. Pisala je članke za revijo WeAnimate Magazine, njen najnovejši film Vizualizacija kulta pa je nastal leta 2024. Kot filmska selektorica je sodelovala s festivaloma Volda Animation Film Festival in Void International Animation Film Festival. Delala je tudi kot kinooperaterka v različnih art kinih na Danskem in Norveškem. Sodelovala je pri projektih stop animacije v animacijskih studiih JPL Films (Francija) in Mikrofilm (Norveška). Je članica izbirne komisije festivala StopTrik IFF.
Filip Kovčin
je filmski režiser in dejavni filmski montažer (član združenja PSC), ki deluje tudi kot scenarist ter supervizor za vizualne učinke in postprodukcijo pri celovečernih igranih in dokumentarnih filmih. Je predavatelj na oddelku za filmsko snemanje Poljske državne filmske, televizijske in gledališke šole v Lodžu. Kot avtor člankov o filmski tehnologiji, filmski analizi in montaži objavlja v akademskih revijah (Film Quarterly) in strokovnih publikacijah (Film & TV Kamera, FilmPRO). Skupaj z dr. Piotrom Kucio in Jerzyjem Rudzińskim je soavtor dveh knjig o digitalni filmski tehnologiji: Iluminacija (2021) in Razsvetljenje (2022). Prva je izšla tudi v angleškem jeziku, distribuira pa jo uradna založba Britanskega združenja filmskih snemalcev (BSC). Ustvaril je številna kratka avdiovizualna dela, vključno z oglasi in glasbenimi spoti, za katere je prejel več nagrad, med njimi najprestižnejši poljski glasbeni nagradi YachFilm in Fryderyk. Poljsko združenje fonografske industrije (ZPAV) mu je za umetniški prispevek k albumu Yugoton podelilo zlato ploščo. Deluje tudi kot koproducent in pridruženi producent pri dokumentarnih in celovečernih filmih ter je ustvarjalec televizijskih in glasbenih oddaj.
01.
Stampferjeve sanje
Thomas Renoldner
2024, Avstrija, 11’50”
Poklon znanstveniku Simonu von Stampferju, ki je leta 1833 na Dunaju predstavil svoj izum - stroboskopske diske. Ti diski prikazujejo najrazličnejše animirane zanke, od abstraktnih do figurativnih in od eksperimentalnih do dokumentarnih, ter tako napovedujejo raznolikost žanrov v animiranem filmu. Vsi liki in animirane sekvence v filmu so vzeti iz teh “optičnih čarobnih diskov”. Film se začne v času in alpskem okolju Simonovega otroštva ter ohlapno sledi njegovi življenjski poti. Ob pogledu na kolo vodnega mlina troje “sanj” ponazarja Simonove vizije razvoja tehnologije in umetnosti od obdobja industrijske revolucije v 19. stoletju pa vse do danes.
02
Vizualizacija reza / A Visualization of a Cut
Claudia Munksgaard-Palmqvist (Late Love Production)
2024, Danska, 7’20”
Eksperimentalni animirani kratki film v treh poglavjih raziskuje povezavo med filmskim rezom in človeškimi odnosi, izluščenimi iz domačih amaterskih posnetkov. Film je meditacija o življenju, ljubezni in izgubi, ki jo raziskuje skozi montažo domačih posnetkov šestih skandinavskih družin, materialnost papirja in nit, ki jih povezuje. Film prehaja med analizo in čustvi ter vas vabi k ponovnemu razmisleku o tradicionalnem dojemanju filma in filmske pripovedi.