WORKSHOT 2.0: MRTVI MEDIJI
17. - 27. 9. 2026, Zoom, Vetrinj mansion, Maribor Puppet Theatre
TRIDELNA DELAVNICA konceptualnega ustvarjanja animiranega filma, pri kateri praktična izvedba kratkega skupinskega animiranega projekta predstavlja sklepni del procesa učenja kritičnih pristopov do medijev in razumevanja filma kot kompleksnega načina umetniške komunikacije.
Delavnica je zasnovana kot vodeno popotovanje skozi naslednje faze ustvarjalnega procesa: (1) KRITIČNA PISMENOST - diagnosticiranje problemov ter razumevanje sredstev in metod komunikacije; (2) GRADITEV PRIPOVEDI - iskanje zgodbe in njenega pravega tempa znotraj samega sebe, lastnih spominov ali okolice ter njeno konstruiranje v skladu z zmožnostmi medija animacije; (3) ANIMACIJA - eksperimentiranje s praskanjem po fotografskih materialih in drugih slikovnih podlogah na vaš lasten način.
Udeleženci bodo imeli priložnost osvojiti izvirne tehnike praskanja po slikovnih podlogah ter druge ročne tehnike pod mentorstvom MOÏE JOBIN-PARÉ (Kanada), multidisciplinarne umetnice, ki jo zanima raziskovanje tistega, kar presega resničnost (asistirali ji bosta BRINA FEKONJA in LENE LEKŠE). Graditve pripovedi jih bo učil MAX HATTLER (Nemčija / Hongkong), večkrat nagrajeni umetnik in raziskovalec, ki deluje na presečišču digitalnih orodij in zgodovinskih medijskih tehnik. Veščine kritične pismenosti bosta predstavili družbeni aktivistki URŠKA BREZNIK in KAJA FIEDLER (Slovenija), za pomoč pri oblikovanju zvoka pa bo poskrbel MIHA ŠAJINA (Slovenija).
ZAKAJ BI SE UDELEŽILI DELAVNICE?
16. StopTrik MFF vas vabi, da se poglobite v vprašanja o tem, kaj sploh pomeni in kako pride do tega, da mediji umrejo. Kdaj in kako novi mediji postanejo tradicionalni, zastareli, pozabljeni - mrtvi? Ali sploh zares izginejo ali pa se morda reinkarnirajo? Jih je mogoče priklicati nazaj? Bi morali nekateri mediji preprosto končati v peklu? Leta 1995 je Bruce Sterling dejal, da so nekateri mediji, ki so izvirali iz človeške radovednosti, ustvarjalnosti in potrebe po igranju z iluzijami, fantomi ali celo preprostimi igračami, “umrli na bodeči žici tehnološkega napredka”. Drugi veliki medijski teoretik, Henry Jenkins, je s tem leta 2006 polemiziral, ko je zapisal: “Kljub vsemu nas zgodovina uči, da stari mediji nikoli ne umrejo - in niti ne zbledijo nujno. Tisto, kar v resnici umre, so le orodja, ki jih uporabljamo za dostopanje do medijskih vsebin (...) Posneti zvok je medij. CD-ji, MP3-datoteke in kasete pa so zgolj tehnologije za njegovo dostavo.” In kako na to gledate vi? Občutite nostalgijo po “pozabljenih medijih” ali pa vas navdušuje že sama misel na to, da jih je mogoče preoblikovati tako, da bodo ustrezali potrebam sodobnih umetniških izkušenj in zabave? Na tej delavnici boste lahko z ročnim delom, spričo katerega bo materialnost razpadala pred vašimi lastnimi očmi, svobodno oblikovali povsem svoje pomene.
STRUKTURA DELAVNICE: ČASOVNICA IN VSEBINA
1. faza: Delavnica kritične pismenosti z Urško Breznik in Kajo Fiedler
17. 9. 2026, Zoom
V tej fazi bodo udeleženci spoznali:
• Razmerja moči v družbi in načine njihove analize;
• Kako sta dostopanje do znanja in informacij povezana z močjo;
• Kako uporabiti metodo kritične analize diskurza na pisnih, vizualnih in avdiovizualnih besedilih.
2. faza: Graditev pripovedi: Mrtvi mediji, najdene podobe in eksperimentalna dramaturgija - delavnica graditve pripovedi z Maxom Hattlerjem
20. - 22. 9. 2026, Vetrinjski dvor
V tej fazi se bodo udeleženci naučil, kako:
Razvijati eksperimentalno razumevanje pripovedi kot vizualnega napredovanja, ritma, preobrazbe in asociacije;
Raziskovati najdene, arhivske, fotografske in zastarele medijske materiale kot izhodišča za kolektivno delo z gibljivimi slikami;
Ustvariti jedrnat in izvedljiv skupinski izdelek - kot je vizualna partitura, snemalna knjiga (storyboard), nelinearna montaža ali delovni animatik -, ki bo služil kot usmeritev za fazo animacije.
3. faza: Delavnica stop animacije z Moïo Jobin-Paré
23. - 27. 9. 2026, Lutkovno gledališče Maribor
V tej fazi bodo udeleženci spoznali in se naučili:
Raziskovati različne načine spreminjanja in povezovanja tiskanih predlog z uporabo ročnih tehnik, kot sta praskanje po fotografijah in tehnika izrezanke (cut-out animacija);
Odkrivati, kako lahko slojenje, premikanje, odstranjevanje, podvajanje, spreminjanje in celo uničevanje tiskanih predlog postanejo del ustvarjalnega procesa;
Ponovno animirati mirujoče in že obstoječe fotografije različnih vrst, kvalitet, formatov ter obdobij.
O MENTORJIH IN POMOČNIKIH:
Urška Breznik je sinologinja in umetnostna zgodovinarka, od leta 2013 direktorica Pekarne Magdalenske mreže. Koordinira projekte na področju mladinske in kulturne dejavnosti ter razvija in vodi delavnice in seminarje kritične pismenosti za mlade, mladinske in pedagoške delavce ter širšo javnost. Je izvršna producentka StopTrik MFF.
Kaja Fiedler je sociologinja, od leta 2016 zaposlena v Pekarni Magdalenske mreže. Razvija in vodi delavnice in seminarje kritične pismenosti za mlade, mladinske in pedagoške delavce ter širšo javnost. Koordinira izobraževalne projekte na področju stanovanjskih zadrug, podnebne krize in delavskih pravic. Je producentka glasbenih dogodkov na StopTrik MFF ter urednica spletne strani in družbenih omrežij festivala.
Max Hattler je umetnik, animator in raziskovalec, ki se v svojem delu ukvarja z abstraktnimi in eksperimentalnimi oblikami avdiovizualne prakse. Njegovi filmi in instalacije so bili prikazani in nagrajeni na festivalih po vsem svetu. Je redni izredni profesor na City University of Hong Kong in ustanovitelj serije projekcij eksperimentalnih animiranih filmov »Relentless Melt«. Hattlerjevo raziskovanje se osredotoča na vizualno glasbo, optični zvok in presečišča digitalnih orodij z zgodovinskimi medijskimi tehnikami. Kot praktični raziskovalec združuje praktično produkcijo s teoretičnim in zgodovinskim raziskovanjem ter preučuje, kako lahko abstraktne podobe in parametrična animacija ustvarjajo in strukturirajo avdiovizualne izkušnje v sodobni kulturi gibljivih slik.
Moïa Jobin-Paré je filmarka na stičišču animacije in fotografije. Od leta 2015 ustvarja multidisciplinarne projekte, posvečene sodobni podobi in njenim hibridnim oblikam, v katerih združuje tehnike, ki jih ima rada: gibljive slike, slikarsko delo, analogne in digitalne tehnologije ter zvok. Razvila in izpopolnila je tehnike praskanja srebrovih fotografij, ki jih razstavlja in uporablja za ustvarjanje kratkih filmov.
Brina Fekonja je zaključila univerzitetni študij industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Trenutno je absolventka magistrskega programa Medijske umetnosti in prakse - animacija, na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Od leta 2015 je del ekipe mednarodnega filmskega festivala StopTrik, trenutno dejavna kot kuratorica in koordinatorica otroške sekcije programa ter asistentka delavnic. Od leta 2014 do 2020 je bila aktivna mentorica v okviru vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma SLON. V letu 2022 je bila druga asistentka režije pri snemanju slovenskega dela animiranega filma Zgodbe iz čarobnega vrta, ki ga je režiral Leon Vidmar.
Lene Lekše (r. 1995) je slovenska multidisciplinarna umetnica, ki združuje kiparstvo, animacijo in pedagogiko. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, sodeluje s kolektivom SLON in koordinira delavnice za festival Animateka. V svoji umetniški praksi se s tehniko stop motion posveča preobrazbam materialov, s svojimi izobraževalnimi programi pa sodobno umetnost in animacijo približuje mladim ustvarjalcem.
Miha Šajina je slovenski skladatelj, producent in elektronski glasbenik, znan po svojem eksperimentiranju z modularnimi sintetizatorji. Šajina, sicer nekdanji član skupin EWOK in Moveknowledgement, zdaj ustvarja glasbo za animirane filme in vodi zvočne delavnice, pri čemer združuje “naredi sam” elektroniko z vizualnimi mediji. Njegovo delo raziskuje presečišče abstraktnih zvočnih krajin in pripovedne animacije.
WORKSHOT 2.0: MRTVI MEDIJI je projekt, ki ga organizira Pekarna Magdalenske mreže v sodelovanju z mrežo univerz, povezanih v okviru mreže BIP ERASMUS. Mrežo koordinira Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici (Slovenija), v njej pa sodelujejo naslednji partnerji: Univerza za uporabne znanosti Zgornje Avstrije (Wels, Avstrija); Nova bolgarska univerza - NBU v Sofiji (Bolgarija); Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu (Hrvaška); Estonska akademija umetnosti - EKA v Talinu (Estonija); Universidade Lusófona de Lisboa (Portugalska); Akademija za scenske umetnosti - VŠMU (Bratislava, Slovaška) in Akademija umetnosti v Szczecinu (Poljska), Akademija umetnosti Banja Luka (Bosna in Hercegovina).