Okrogla miza: Mainstreamovski mediji v času genocidov

Četrtek, 24. 9. 2026 ob 17.00 / Vetrinjski dvor, velika dvorana

Razmisleki o demokratični družbi izpostavljajo, da demokracija lahko deluje le, če so državljani informirani o relevantnih političnih temah in možnih posledicah. Svobodni mediji naj bi poskrbeli, da se takšnemu dejanskemu stanju čim bolj približamo. Mediji naj bi delovali kot varovalka proti zlorabam oblastnikov, razkrivali naj bi nečednosti, opozarjali na težave in omogočali državljanom, da s svojo demokratično voljo vplivajo na smer, v katero gre skupnost. Prevladujoče ideološko prepričanje, da so mediji neodvisna institucija, ki drži centre moči v šahu, sta Edward S. Herman and Noam Chomsky leta 1988 ovrgla s strukturno analizo, ki je bila objavljena v knjigi z naslovom Manufacturing consent: The political economy of the mass media. Zadnja leta je javnost priča vedno večji dekontekstualizaciji, evrocentrizmu in celo orientalizmu na področju medijskega poročanja o dogajanju na t. i. globalnem jugu. Pravzaprav nas spremljanje poročanja o tem temah sili v neprestano in simultano analizo dela medijev, brez katere smo obsojeni na ogorčenost in nerazumevanje razkoraka med novinarskimi prispevki in podobami, kot jih vidimo onkraj prizme uveljavljenih medijev in jih lahko v živo spremljamo na družbenih omrežjih ali skozi pričevanja očividcev. O vlogi medijev v današnjem času se bomo pogovarjali s pravnico in novinarko Kristino Božič, novinarjem Borisom Vasevom in zgodovinarko in pisateljico Assal Rad.

Pogovor bo moderirala by Urška Breznik.

Kristina Božič

je po izobrazbi pravnica, dela kot prevajalka in novinarka, med drugim za nedovisni spletni portal Mešanec.

Boris Vasev

je novinar MMC RTV.

Assal Rad

 je iranska zgodovinarka, pisateljica in aktivistka. Je avorica knjig The State of Resistance: Politics, Culture, and Identity in Modern Iran (Cambridge University Press, 2022) in Don’t say Palestine: How the Media Manufactured Consent for Genocide (Atlantic Books, 2026).

Po okrogli mizi bo sledila projekcija animacije Ananasovo drevo.

01

Ananasovo drevo / The Pineapple Tree / El árbol de la piña
Agustina Arrillaga Vodanovich (Luksuz Produkcija)
2024, Slovenija, 1’

Ročno poslikan Super 8 film, ki ga je navdihnila pesem Ananasovo drevo Rolanda Kattana, premišljuje o izgnanstvu iz Palestine in vztrajnosti upanja. Med spominom in domišljijo lahko celo izgubljena domovina znova požene korenine.